Otrok s posebnimi potrebami v rejništvu: čustvene in vedenjske težave

Ko se pogovarjamo z izkušenimi rejniki o tem, kaj jih je v prvem letu najbolj presenetilo, je odgovor pogosto enak: "Nisem pričakoval, koliko bo potreboval." Ne gre za pomanjkanje ljubezni ali potrpljenja — gre za to, da jih nihče ni zares pripravil na otroka, ki prihaja z dolgim naborom posebnih potreb.

Otroci s čustvenimi, vedenjskimi ali zdravstvenimi posebnimi potrebami so med rejniškimi namestitvami pogostejši, kot si marsikdo misli. In sistem za to predvideva tako povečano podporo kot višjo finančno kompenzacijo — a le, če veste, po kaj segati.

Kdo so otroci s "posebnimi potrebami" v rejniškem sistemu?

Ta izraz ni uraden zakonski termin — ZIRD in DZ ga ne definirata strogo — ampak ga praksa CSD-jev in komisij uporablja za otroke, ki zahtevajo intenzivnejšo ali specializirano oskrbo od standardne. To vključuje otroke:

• Z razvojnimi motnjami (spektrotnost, ADHD, motnje učenja)
• Z diagnosticiranimi duševnimi motnjami (anksioznost, depresija, PTSD, reaktivna motnja navezanosti)
• Z zdravstvenimi posebnostmi (kronične bolezni, gibalna oviranost, senzoričне posebnosti)
• S hudimi vedenjskimi težavami (agresivnost, samodestruktivno vedenje, begi)
• Z zgodovino spolne zlorabe, ki zahteva specializirano terapevtsko obravnavo

Mnogi izmed teh otrok niso "diagnosticirani" v klasičnem smislu — CSD bo stanje opisal opisno, ne z oznako.

Čustvene težave: kaj pričakovati

Otroci z intenzivno čustveno zgodovino — ki so doživeli zavračanje, zanemarjanje ali nasilje — pogosto kažejo vedenje, ki ga laiški opazovalec hitro označi za "manipulacijo" ali "nevzgojenost". V resnici gre za otrokove načine uravnavanja neprijetnih notranjih stanj.

Tipična čustvena vedenja pri namestitvah:

• Izpadi brez očitnega razloga — ker notranjo napetost nakopiči subtilni dražljaj (vonj, zvok, podoben tistemu iz preteklosti)
• Odsotnost čustvenega odziva — otrok ne joka, ne izraža veselja, kot da bi bil "zamrznjen"
• Pretirano ugajanje — otrok je "preveč priden", ker je naučen, da je varno le, ko so odrasli zadovoljni
• Testiranje meja — namerno provokativno vedenje, da ugotovi, ali bo rejnik "odšel" tako kot vsi prejšnji

Razumevanje teh vzorcev zahteva osnovna znanja razvojne psihologije in psihologije navezanosti — ne pa diplome iz psihologije.

Vedenjske težave: kdaj je namestitev zahtevnejša

Vedenjske težave v rejništvu so spekter. Na eni strani sta raztresenost in razdražljivost, ki ju pogosto vidimo pri otrocih po odvzemu. Na drugi strani sta telesna agresija in resno samopoškodovanje, ki zahtevata specializirano namestitveno okolje.

CSD bo pri namestitvi otroka z vedenjskimi težavami upošteval otrokove potrebe in skupaj z rejnikom načrtoval spremljanje ter podporo. O zahtevani dokumentaciji, podpornih storitvah in morebitnem zvišanju rejnine se je treba pozanimati pri CSD.

Zvišana rejnina za zahtevnejše namestitve

Sistem predvideva konkretno finančno kompenzacijo za zahtevnejše namestitve. Zvišanje je možno za obe komponenti rejnine — oskrbnino in plačilo dela:

Pri polnih 50 % zvišanjih znaša skupna rejnina za enega otroka do 1.749,18 EUR na mesec.

Postopek za zvišanje: Zvišanje ni samodejno. Rejnik naj pri CSD preveri, kako se v konkretnem primeru uveljavlja zvišanje in katera dokazila so zahtevana.

Podpora rejniku: kje jo dobite?

Skupnost centrov za socialno delo (SCSD)

SCSD organizira usposabljanja za rejnike, ki vključujejo vsebine o posebnih potrebah, travmi in vedenjskih motnjah. Profesionalni rejniki opravijo 20–25 ur usposabljanja vsakih 3 leta; priporočljivo je iskati tudi dodatna izobraževanja.

Zveza društev rejnikov Slovenije (ZDRS)

ZDRS je nevladna organizacija, ki nudi:

• Individualno svetovanje za rejnike v stiski
• Skupinska srečanja in podporne mreže
• Revijo Rejniški glasnik s strokovnimi vsebinami

Zunanji strokovnjaki

O možnostih psihološke obravnave in koordinaciji ustreznih storitev se rejnik pogovori s CSD.

Ko namestitev ne gre dobro

Včasih se zgodi, da kljub najboljšim namenom namestitev enostavno ne deluje — otrok in rejniška družina nista kompatibilna, ali vedenjske težave presegajo rejnikove zmožnosti. To ni neuspeh — je realnost, ki jo sistem predvideva.

V takih primerih je ključno, da se rejnik nemudoma obrne na CSD in z njim obravnava, ali je potrebna sprememba namestitve.

Pripravljenost na ta scenarij je del odgovorne rejniške vloge.

Če razmišljate o sprejemu otroka s posebnimi potrebami ali vas skrbi, ali ste nanj pripravljeni, je Vodnik za rejniško varstvo in posvojitev v Sloveniji izhodišče, ki vam bo pomagalo razumeti tako pravni okvir kot psihološko realnost teh namestitev.

Oglejte si več vodnikov za Slovenia →