Kdo lahko posvoji otroka v Sloveniji: starost, samski in istospolni pari

Eden najpogostejših razlogov, zakaj ljudje sploh ne začnejo postopka posvojitve, je prepričanje, da "niso pravi tip" kandidata. "Sem samska, verjetno me sploh ne bodo upoštevali." "Sva istospolni par — ali je to pri nas sploh mogoče?" "Ali je otrok, ki bi ga posvojila, že prestar?" Ta vprašanja so razumljiva, saj Slovenija ni znana po tem, da bi sistem jasno in dostopno komuniciral, kdo dejansko izpolnjuje pogoje.

Ta prispevek razkriva, kaj v resnici določa Družinski zakonik — ne kar kroži po forumih.

Osnove: Kaj določa Družinski zakonik (DZ)

Posvojitev v Sloveniji ureja Družinski zakonik (DZ), ki je nadomestil zastareli zakon leta 2019. Ključno vodilo vseh postopkov je največja korist otroka — ne demografski profil kandidata.

DZ definira zakonsko zvezo kot zvezo dveh oseb, ne nujno moškega in ženske. To je odprl pravno možnost za istospolne pare, da vstopajo v postopke, ki so bili prej dostopni le heteroseksualnim poročenim parom. Postopek odločanja o posvojitvi je bil leta 2019 v celoti prenesen na okrožna sodišča, kar zagotavlja višjo stopnjo pravne varnosti in manj prostora za regionalne pristranskosti posameznih centrov za socialno delo.

Ali se samska oseba lahko vpiše kot kandidat za posvojitev?

Da — Slovenija ne prepoveduje posvojitve samskim osebam. Zakon ne zahteva partnerja ali zakonca. Kar zahteva, je:

• Polnoletnost kandidata
• Stalno bivališče v Republiki Sloveniji
• Dokazana psihološka in materialna stabilnost
• Motivacija, ki je usmerjena v korist otroka, ne v lastne potrebe

Centri za socialno delo bodo pri samskih kandidatih nekoliko bolj poglobljeno preverili socialno mrežo — ali imate podporo sorodnikov, prijateljev, ki bi v primeru bolezni ali odsotnosti pomagali pri otroku. Samski status ni diskvalifikacijski faktor, je pa eden izmed elementov celostne ocene.

V praksi je samska posvojitev v Sloveniji redkejša — ne zato, ker je prepovedana, temveč ker je čakalna vrsta za otroke, ki so prosti za posvojitev, že tako dolga za pare, da samski kandidati statistično čakajo dlje. Letno je v Sloveniji posvojenih le okrog 30 do 50 otrok, prosilcev pa je daleč več.

Istospolni pari in posvojitev

Po uveljavitvi DZ leta 2019 zakonska zveza v Sloveniji ni omejena na heteroseksualce. Istospolni pari, ki so v zakonski zvezi, imajo formalno enak dostop do postopkov posvojitve kot heteroseksualni pari.

Realna slika je bolj odtenčena: ker je skupno število otrok, ki so prosti za posvojitev, izjemno majhno, in ker Komisija za posvojitve pri MDDSZ upošteva vrsto dejavnikov pri ujemanju otroka s kandidatom, ni garancije glede hitrosti ali izida. Postopek je individualen in sodišče v vsakem primeru preveri, ali bi posvojitev dejansko bila v korist konkretnega otroka.

Za istospolne pare, ki živijo v zunajzakonski skupnosti (brez formalne poroke), so pravice dostopa drugačne — svetujemo, da se pred oddajo vloge posvetujete z lokalnim centrom za socialno delo ali pravnim svetovalcem.

Posvojitev starejšega otroka

Večina prosilcev si želi posvojiti dojenčka ali čim mlajšega otroka. To razumemo — a realnost slovenskega sistema je drugačna.

Otroci, ki so dejansko prosti za posvojitev (tj. starši so podali soglasje, jim je bila odvzeta starševska skrb, ali so umrli), so redko dojenčki. Pogosteje gre za otroke med 3. in 10. letom starosti, ki so pred tem morda živeli v rejniški družini ali zavodski namestitvi.

Posvojitev starejšega otroka prinaša:

• Otrokovo zgodovino — travme, navezanosti, izkušnje, ki jih morate razumeti in spoštovati
• Preizkusno dobo — CSD bo otroka namestil k vam na preizkus, preden sodišče izda pravnomočno odločbo
• Potrebo po posvetovanju — priporočljivo je pred odločitvijo sodelovati z otrokovim CSD in morda psihologom

Čakalne dobe za starejše otroke so krajše. Nekateri kandidati, ki so odprti za starost od 6 let navzgor, so prišli do otroka bistveno hitreje kot tisti, ki so vztrajali pri dojenčkih.

Postopek ocene primernosti: kaj pričakovati

Ne glede na vašo situacijo — samski, par, istospolni — postopek ocene poteka enako:

1. Vloga na krajevno pristojnem CSD z obrazcem in dokumentacijo
2. Domači obiski socialnih delavcev in pogovor s psihologom
3. Komisija pri MDDSZ, ki pregleda oceno in sprejme odločitev
4. Usposabljanje — obvezni program, ki ga izvaja SCSD

Postopek je dolg in zahteven — a ni nepregleden, če veste, kaj pričakovati. Priporočamo, da pred prvim obiskom CSD-ja dobro razumete svoja pričakovanja, zahtevano dokumentacijo in potek ocene.

Vodnik za rejniško varstvo in posvojitev v Sloveniji, ki je na voljo na /si/rejnisko-varstvo-in-posvojitev/, podrobno pokriva vsak korak tega procesa — od prve vloge do sodne odločbe — skupaj s psihološkimi nasveti za pripravo na oceno primernosti.

Povzetek

Slovenska zakonodaja je v zadnjih letih postala bolj vključujoča. Samske osebe in istospolni pari imajo formalno pravico do posvojitve. Izziv ni zakonski okvir — izziv je majhno število otrok, ki so prosti za posvojitev, in dolga čakalna vrsta. Ključno je, da v postopek vstopite pripravljeni, informirani in z realnimi pričakovanji.

Vodnik za Rejniško Varstvo in Posvojitev v Sloveniji →