Rejništvo kot poklic v Sloveniji: Pogoji, dohodek in socialna varnost

Za večino Slovencev je rejništvo altruistično poslanstvo ob lastni zaposlitvi ali upokojitvi. Toda zakon omogoča, da ga opravljate kot edino dejavnost – torej kot poklic. S tem pridobite status, ki vam zagotavlja polno socialno varnost, brez da bi morali ohraniti vzporedno zaposlitev. Po noveli ZIRD, ki je stopila v veljavo novembra 2025, je ta model postal finančno vzdržen za precej širši krog kandidatov.

Kdaj gre za poklic in ne le za dejavnost?

Rejništvo je poklic (in ne le dodatna dejavnost) takrat, ko:

1. Imate veljavno dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti.
2. Niste zaposleni.
3. Niste direktor ali poslovodja gospodarske družbe.
4. Niste upokojenec.
5. Skrbite za vsaj tri otroke hkrati.

Zakon zahteva, da sta vsaj dva otroka nameščena pri vas polni mesec, da pridobite status za tisti mesec. To je pomembno za izračun prispevkov in dohodka.

Koliko zasluži profesionalni rejnik?

Poglejmo konkretni izračun za rejnika s tremi otroki brez posebnih potreb:

Od tega je 1.965,36 EUR namenjenih kritju materialnih stroškov otrok. Rejnikov "osebni" dohodek torej predstavlja 1.533,00 EUR mesečnega plačila dela za tri otroke, poleg tega pa mu država krije socialne prispevke.

Če ima vsaj eden od otrok posebne potrebe in je odobreno 25 % zvišanje, se plačilo dela za tistega otroka poveča na 638,75 EUR, skupna rejnina pa se poveča za znesek tega zvišanja.

Socialna varnost: prispevki, pokojnina, zdravstvo

To je bila zgodovinsko Ahilova peta poklicnega rejništva. Rejniki brez zaposlitve so bili zavarovani le, če so sami plačevali prispevke – kar je mnoge od poklicnega statusa odvrnilo.

Po noveli ZIRD država od 1. julija 2025 plačuje prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v imenu poklicnega rejnika, ki izpolnjuje pogoje za ta status. Mesečni znesek prispevkov znaša 614,83 EUR, odmerjen od osnove 1.436,95 EUR. To pomeni, da poklicni rejnik nabira pokojninsko dobo in je zdravstveno zavarovan brez lastnega vložka.

Obvezno usposabljanje za poklicne rejnike

Poklicni rejniki morajo opraviti dodaten obseg usposabljanja: 20 do 25 ur vseživljenjskega izobraževanja vsaka tri leta. Teme vključujejo napredne metode dela s travmatiziranimi otroki, mediacija v odnosu z biološko družino in zakonodajne spremembe.

To ni le birokratska obveznost – večina poklicnih rejnikov poroča, da jim ti programi bistveno olajšajo vsakodnevno delo z otroki s kompleksnimi potrebami.

Kdo je tipičen poklicni rejnik?

Tržni profil prospektivnega rejnika v Sloveniji je pogosto star med 40 in 55 let, njegovi biološki otroci pa odraščajo ali so že odrasli. Gre za osebo z globokim občutkom poslanstva, ki išče smiselno "drugo poglavje" poklicnega življenja.

Posebej ta segment privlačno dobi priložnost na podeželju – v Gorenjski, Savinjski in Pomurski regiji, kjer je kulturna tradicija medgeneracijske skrbi močnejša in kjer je geografska vrzel v mreži rejnikov največja.

Praktična vprašanja pri prehodu v poklicno rejništvo

Ali moram najprej pustiti službo? Ne nujno. Mnogi začnejo z enim ali dvema otrokoma ob zaposlitvi, nato pa ob tretjem odvzamejo razmerje in pridobijo poklicni status.

Kaj se zgodi, če eden od otrok odide iz namestitve? Če vam ostaneta vsaj dva otroka nameščena za polni mesec, status ostane aktiven. Ob padcu pod minimalno mejo vam CSD v dogovoru poišče novo namestitev.

Koliko traja postopek prehoda na poklicni status? Sprememba statusa zahteva ureditev pri ministrstvu in ureditev zavarovanja; za konkreten časovni okvir se pozanimajte pri CSD oziroma MDDSZ.

Celoten postopek prehoda, vključno z vlogo za spremembo statusa in predlogo za ureditev zavarovanja, je korak za korakom opisan v Vodniku za rejniško varstvo in posvojitev v Sloveniji.

Oglejte si več vodnikov za Slovenia →