Rejništvo po polnoletnosti: podaljšanje do 26. leta starosti

V trenutku, ko otrok dopolni 18 let, mnogi mislijo, da je rejniška zgodba končana. Pravno se res zgodi premik — a sistem ni zasnovan tako, da bi mladega človeka čez noč pustil samega. Slovenska zakonodaja omogoča podaljšano rejništvo do 26. leta starosti, kadar so za to izpolnjeni pogoji.

Za rejnike in mlade, ki v rejniškem sistemu živijo že leta, je to področje pogosto nejasno. Ta prispevek razloži, kdaj je podaljšanje možno, kako poteka postopek in kaj pomeni finančno.

Pravna osnova: ZIRD in DZ

Podaljšanje rejništva po polnoletnosti je urejeno v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD). Osnova je načelo, da oskrba ne sme prenehati samo zato, ker je mlad človek dopolnil 18 let — še posebej, kadar so okoliščine takšne, da bi prenehanje rejništva ogrozilo njegovo izobraževanje, stabilnost ali socialni razvoj.

Podaljšanje je možno najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti.

Kdaj se rejništvo podaljša?

Podaljšanje ni samodejno. Možno je zaradi izobraževanja ali drugih socialnih razlogov, konkretne pogoje in postopek pa preverite pri CSD.

Vloga mlade osebe po polnoletnosti

To je ključna razlika. Polnoletni rejenec je pravni subjekt — ne objekt odločitve. Mlada oseba mora biti vključena v odločanje o nadaljevanju rejništva, konkretno ureditev pa preverite pri CSD. To pomeni:

• Mlada oseba mora biti vključena v pogovor o nadaljevanju namestitve
• CSD jo mora pri tem podpirati, ne le "obvestiti"
• Pogovor o nadaljevanju je smiselno začeti pred dopolnitvijo 18. leta, da ne pride do vrzeli

V praksi to pomeni, da je kakovost odnosa med rejnikom in mladim ključna. Mladi, ki se pri rejniku počutijo varne in sprejete, pogosteje soglašajo z nadaljevanjem — in to nadaljevanje je zanje bistveno boljše za razvoj.

Finančna stran podaljšanega rejništva

Za polnoletne osebe (18–26 let) v podaljšanem rejništvu velja:

• Le osnovni zneski oskrbnine in plačila dela
• Ni možnosti zvišanj za 25 % ali 50 % (ki so dostopna za otroke do 18 let)
• Rejnina je sicerisana in usklajena z zakonodajnimi posodobitvami

Kako poteka podaljšanje v praksi?

1. Pogovor pred 18. rojstnim dnevom

Priporočljivo je, da se CSD, rejnik in mlada oseba pogovorijo pred polnoletnostjo. Tema: ali je podaljšanje smiselno, kaj mlada oseba načrtuje, kaj potrebuje.

2. Vloga za podaljšanje

CSD pripravi dokumentacijo in pojasni nadaljnji postopek pri pristojnem organu.

3. Odločitev o nadaljevanju

Pristojni organ odloči o nadaljevanju glede na izobraževanje ali druge socialne razloge ter konkretne okoliščine mlade osebe.

4. Spremljanje okoliščin

Ob spremembi okoliščin se o nadaljevanju rejništva znova posvetujte s CSD.

Kaj se zgodi, ko podaljšanje poteče ali mlada oseba zapusti rejniško družino?

Za načrt prehoda v samostojno življenje se obrnite na CSD; oblika podpore je odvisna od konkretnega primera.

Žal je kakovost te tranzicije v praksi neenakomerna — odvisna je od konkretnega CSD-ja in angažiranosti socialnega delavca.

Osamosvajanje: kaj se zgodi po 26. letu?

Ko se podaljšano rejništvo zaključi — bodisi ko mlada oseba dopolni 26 let ali ko se odloči za samostojno življenje prej — je treba za nadaljnjo podporo preveriti možnosti pri CSD. V praksi ta prehod ni vedno gladek.

Mladi odrasli, ki so odrasli v rejniškem sistemu, so statistično bolj izpostavljeni tveganjem: brezdomnost, nizki dohodki, socialna izolacija. To ni obsodba sistema — je opozorilo, da je kakovost tranzicijskega načrta ključna.

Dober rejnik ne čaka na formal konec namestitve, da bi začel govoriti o prihodnosti. Pogovor o samostojnem življenju, o tem, kje bo mlada oseba živela, kako bo financirala izobraževanje in kdo je del njene mreže podpore, se mora začeti leta pred zaključkom.

Sorodniki in podaljšano rejništvo

Posebna situacija nastane, kadar mlado osebo po 18. letu skrbno varuje sorodnik (stari starši, teta, stric). V tem primeru se pravni okvir nekoliko razlikuje — morda ne gre za klasično rejniško namestitev, temveč za druge oblike skrbi (podelitev starševske skrbi sorodniku, skrbništvo).

Pri vsakem primeru je smiselno preveriti pri CSD-ju, katero obliko podpore je v konkretnem primeru primerno nadaljevati po 18. letu.

Za rejnike: zakaj je to področje vredno pozornosti

Mnogi rejniki sprejmejo otroka v zgodnjem otroštvu in z njim prežijejo 10 ali 15 let. Ko se ta otrok bliža polnoletnosti, je podaljšanje pogosto v interesu vseh — a si mnogi ne upajo vprašati, ali je to sploh mogoče, ali kaj je za to potrebno.

Odgovor je: da, je mogoče. In poznati postopek je pol poti. Izkušeni rejniki priporočajo, da se pogovor o polnoletnosti začne vsaj dve leti vnaprej — ne šest mesecev pred datumom. To da čas vsem vpletenim, da se pripravi, prilagodi in odloči z glavo, ne v sili.

Celoten pregled pravnega okvira podaljšanega rejništva, skupaj z dokumentacijo, ki jo potrebujete, je na voljo v Vodniku za rejniško varstvo in posvojitev v Sloveniji.

Oglejte si več vodnikov za Slovenia →