Rejništvo po polnoletnosti: podaljšanje do 26. leta starosti

V trenutku, ko otrok dopolni 18 let, mnogi mislijo, da je rejniška zgodba končana. Pravno se res zgodi premik — a sistem ni zasnovan tako, da bi mladega človeka čez noč pustil samega. Slovenska zakonodaja omogoča podaljšano rejništvo do 26. leta starosti, kadar so za to izpolnjeni pogoji.

Za rejnike in mlade, ki v rejniškem sistemu živijo že leta, je to področje pogosto nejasno. Ta prispevek razloži, kdaj je podaljšanje možno, kako poteka postopek in kaj pomeni finančno.

Pravna osnova: ZIRD in DZ

Podaljšanje rejništva po polnoletnosti je urejeno v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD). Osnova je načelo, da oskrba ne sme prenehati samo zato, ker je mlad človek dopolnil 18 let — še posebej, kadar so okoliščine takšne, da bi prenehanje rejništva ogrozilo njegovo izobraževanje, stabilnost ali socialni razvoj.

Podaljšanje je možno najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti.

Kdaj se rejništvo podaljša?

Podaljšanje ni samodejno. Zahteva:

1. Aktivno izobraževanje — mlad človek mora biti vpisan v redno ali izredno izobraževanje (srednja šola, višja, visokošolska ali poklicna usposabljanja)
2. Drugi socialni razlogi — če mlada oseba ni v stanju samostojno živeti (npr. zdravstvene ovire, psihosocialne težave) ali nima nikjer, kamor bi šla
3. Soglasje mlade osebe — po polnoletnosti namestitev ne more nadaljevati brez njenega izrecnega strinjanja
4. Odločba pristojnega organa — CSD (center otroka) in sodišče morata odobriti podaljšanje na podlagi ocene potreb

Vloga mlade osebe po polnoletnosti

To je ključna razlika. Polnoletni rejenec je pravni subjekt — ne objekt odločitve. Brez njegovega ali njenega soglasja rejništvo ne more nadaljevati. To pomeni:

• Mlada oseba mora aktivno zahtevati ali vsaj soglašati z nadaljevanjem namestitve
• CSD jo mora pri tem podpirati, ne le "obvestiti"
• Postopek podaljšanja se začne pred dopolnitvijo 18. leta, da ne pride do vrzeli

V praksi to pomeni, da je kakovost odnosa med rejnikom in mladim ključna. Mladi, ki se pri rejniku počutijo varne in sprejete, pogosteje soglašajo z nadaljevanjem — in to nadaljevanje je zanje bistveno boljše za razvoj.

Finančna stran podaljšanega rejništva

Za polnoletne osebe (18–26 let) v podaljšanem rejništvu velja:

• Le osnovni zneski oskrbnine in plačila dela
• Ni možnosti zvišanj za 25 % ali 50 % (ki so dostopna za otroke do 18 let)
• Rejnina je sicerisana in usklajena z zakonodajnimi posodobitvami

Kako poteka podaljšanje v praksi?

1. Pogovor pred 18. rojstnim dnevom

Priporočljivo je, da CSD, rejnik in mlada oseba sedejo skupaj vsaj 6 mesecev pred polnoletnostjo. Tema: ali je podaljšanje smiselno, kaj mlada oseba načrtuje, kaj potrebuje.

2. Vloga za podaljšanje

CSD pripravi dokumentacijo in vloži predlog pri pristojnem sodišču (po DZ sodišče odloča o vseh ukrepih varstva otrok).

3. Sodna odločba

Sodišče izda odločbo o podaljšanju za določeno obdobje — pogosto za eno šolsko leto. Pred iztekom tega obdobja se postopek ponovi.

4. Redno preverjanje

Podaljšanje ni "do odpoklica" — vsako leto ali ob spremembi okoliščin (prekinitev izobraževanja, selitev) se presoja znova.

Kaj se zgodi, ko podaljšanje poteče ali mlada oseba zapusti rejniško družino?

Sistem predvideva postopno osamosvajanje — ne nenadnega konca. CSD bi moral pripraviti načrt prehoda v samostojno življenje, ki vključuje:

• Svetovanje glede stanovanjskih možnosti
• Podporo pri iskanju dela ali nadaljevanju izobraževanja
• Napotitev k ustreznim socialnim storitvam

Žal je kakovost te tranzicije v praksi neenakomerna — odvisna je od konkretnega CSD-ja in angažiranosti socialnega delavca.

Osamosvajanje: kaj se zgodi po 26. letu?

Ko podaljšano rejništvo formalno zaključi — bodisi ko mlada oseba dopolni 26 let ali ko se odloči za samostojno življenje prej — sistem predvideva, da je ta oseba sposobna samostojnega življenja. V praksi ta prehod ni vedno gladek.

Mladi odrasli, ki so odrasli v rejniškem sistemu, so statistično bolj izpostavljeni tveganjem: brezdomnost, nizki dohodki, socialna izolacija. To ni obsodba sistema — je opozorilo, da je kakovost tranzicijskega načrta ključna.

Dober rejnik ne čaka na formal konec namestitve, da bi začel govoriti o prihodnosti. Pogovor o samostojnem življenju, o tem, kje bo mlada oseba živela, kako bo financirala izobraževanje in kdo je del njene mreže podpore, se mora začeti leta pred zaključkom.

Sorodniki in podaljšano rejništvo

Posebna situacija nastane, kadar mlado osebo po 18. letu skrbno varuje sorodnik (stari starši, teta, stric). V tem primeru se pravni okvir nekoliko razlikuje — morda ne gre za klasično rejniško namestitev, temveč za druge oblike skrbi (podelitev starševske skrbi sorodniku, skrbništvo).

Pri vsakem primeru je smiselno preveriti pri CSD-ju, katero obliko podpore je v konkretnem primeru primerno nadaljevati po 18. letu.

Za rejnike: zakaj je to področje vredno pozornosti

Mnogi rejniki sprejmejo otroka v zgodnjem otroštvu in z njim prežijejo 10 ali 15 let. Ko se ta otrok bliža polnoletnosti, je podaljšanje pogosto v interesu vseh — a si mnogi ne upajo vprašati, ali je to sploh mogoče, ali kaj je za to potrebno.

Odgovor je: da, je mogoče. In poznati postopek je pol poti. Izkušeni rejniki priporočajo, da se pogovor o polnoletnosti začne vsaj dve leti vnaprej — ne šest mesecev pred datumom. To da čas vsem vpletenim, da se pripravi, prilagodi in odloči z glavo, ne v sili.

Celoten pregled pravnega okvira podaljšanega rejništva, skupaj z dokumentacijo, ki jo potrebujete, je na voljo v Vodniku za rejniško varstvo in posvojitev v Sloveniji.

Vodnik za Rejniško Varstvo in Posvojitev v Sloveniji →